​​​​​Infrastrukturni program

Računalniški center Univerze v Mariboru (RCUM) že več kot 30 let zagotavlja celovito informacijsko podporo za vse temeljne procese na univerzi, od raziskovalnih do pedagoških in upravno-administrativnih. Ta podpora, kot osnovna infrastrukturna dejavnost Univerze v Mariboru (UM) na področju informacijske komunikacijske tehnologije (IKT), v osnovi obsega zagotavljanje delovanja v režimu 24/7/365 in razvoj osrednje informacijske infrastrukture ter skupnih računalniških storitev za vse članice, institute in druge organizacijske enote.

Na podlagi osnovne infrastrukturne dejavnosti RCUM kot infrastrukturni center zagotavlja s svojo 18-člansko ekipo vsem zaposlenim na Univerzi v Mariboru (raziskovalnim, pedagoškim in ostalim delavcem ter študentom) in vsem organizacijskim enotam v univerzitetnih stavbah (fakultetam, institutom, laboratorijem, centrom, knjižnicam ipd.) enoten dostop do sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije in visoko integriranih računalniških storitev. Zmogljiva podvojena povezava v omrežje Internet ter sistem univerzitetne digitalne identitete omogoča zaposlenim na UM enostavno, hitro in učinkovito medsebojno komunikacijo ter komunikacijo s partnerji po vsem svetu, sodelovanje pri uporabi raziskovalne opreme na daljavo, videokonferenčne zveze ipd. Konec leta 2019 je bila nabavljena oprema za povečanje hitrosti, in sicer na kapaciteto n x 100 Gbs, sama priključitev pa se je izvedla v letu 2020.

Z združitvijo osrednjih IKT storitev na enem mestu so univerzi zagotovljeni ekonomsko najugodnejši pogoji za nabavo in vzdrževanje sicer drage tehnološko zmogljive opreme in storitev.

Informacijska podpora mora celovito in enovito podpirati potrebe raziskovalne (tudi akademske) skupnosti z zagotavljanjem kakovostne informacijske podpore. To dosegamo z učinkovitim upravljanjem IKT infrastrukture, katere dejavnost pomeni:

  • zagotavljanje povezljivosti vseh​ članic univerze in več zunanjih institutov v enotno računalniško omrežje univerze z upravljanjem enotnega IP naslovnega prostora in dosegljivostjo preko ožičenega in brezžičnega omrežja (Eduroam);
  • zagotavljanje povezave univerzitetnega omrežja navzven preko slovenskega akademskega omrežja ARNES v Internet;
  • zagotavljanje delovanja osrednjih omrežnih storitev na univerzi (TCP/IP, DNS, NTP, VPN, DHCP, elektronska pošta, Radius in univerzitetna LDAP storitev);
  • nadgrajevanje omrežja univerze in vpeljava novih mrežnih protokolov in storitev v skladu z razvojem stroke;
  • zagotavljanje delovanja univerzitetnega podatkovnega centra v načinu visoke razpoložljivosti (omrežna oprema, hipervizor, strežniki, sistemi za upravljanje s podatkovnimi bazami, prostorske kapacitete, varnostno shranjevanje podatkov, nadzorni strežnik; hlajenje, fizična varnost, protipožarna varnost) preko načrtovanja, implementacije, administracije in monitoringa;
  • optimizacijo IT sistemov z nadaljnjo konsolidacijo, odpravo redundanc in zastarelih tehnoloških komponent, uvedbo nekaterih zunanjih storitev ter tehnološkim nadgrajevanjem (uvedba storitev v oblaku);
  • vzdrževanje in lasten/zunanji razvoj informacijskega sistema univerze in njenih članic za potrebe raziskovalne, pedagoške in administrativno – upravne aktivnosti (osrednji epoštni strežniki, Inter/intranet portali, enotni obvestilni sistemi - t.i. info točke na članicah, enotni akademski informacijski sistem, enotni univerzitetni kadrovsko-plačni informacijski sistem, enotno učno poučevalno okolje Moodle): analiza sistemov, pridobivanje zahtev, implementacija, testiranje, izboljševanje sistema;
  • urejanje dostopa do aplikacij in virov z enotno vodenim sistemom upravljanja identitet v celotnem življenjskem ciklu digitalne identitete na univerzi;
  • zagotavljanje najsodobnejših orodij za medsebojno sodelovanje (skupna raba dokumentov, takojšnje sporočanje, videokonferenčni sistem) z uporabo naprednih sistemov avtentikacije, temelječe na enotni (univerzitetni) digitalni identiteti;
  • zagotavljanje povezljivosti preko nacionalne federacije identitet (Arnes AAI);
  • zagotavljanje pogojev za delovanje enotne fiksne in mobilne telefonije ter skrbništvo pogodbe;
  • izvajanje varnostnih storitev (vodenje in izvajanje varnostne politike, preprečevanje mrežnih napadov in ukrepanje ob varnostnih incidentih, varovanje podatkov);
  • izvajanje izobraževalnih aktivnosti (predavanja in delavnice iz področja dela RCUM);
  • koordinacijo in centralno nabava programske opreme za celotno univerzo (statistični paketi, programska oprema Matlab, Adobe in Microsoft, dostop do zbirke Gartner, , ExtremeNetwork);​
  • nameščanje in vzdrževanje računalniške opreme ter tiskalniških storitev za rektorat;
  • izobraževanje in svetovanje uporabnikom za učinkovitejšo izrabo storitev informacijske tehnologije na univerzi;
  • raziskovanje in proučevanje sodobnih rešitev na področju informacijske tehnologije in izdelava študij ter načrtov za njihovo uvedbo na Univerzo v Mariboru;
  • zagotavljanje izvajanja javne službe (vključenost v informacijski sistem eVŠ) in po potrebi izdelava različnih poročil o poteku raziskovalnega, pa tudi pedagoškega, in upravno-administrativnega procesa na Univerzi v Mariboru za potrebe resornih ministrstev;
  • izvajanje postopkovnih in svetovalnih aktivnosti pri enotni nabavi računalniške in komunikacijske opreme za celotno univerzo z izvedbo skupnih javnih naročil.

Virtualno okolje gosti virtualne strežnike na katerih tečejo glavne IT storitve na UM za zaposlene in študente. Informacijska podpora celovito in enovito podpira potrebe raziskovalne (tudi akademske) skupnosti z zagotavljanjem kakovostne informacijske podpore. Učinkovito opravljane IKT infrastrukture obsega tudi zagotavljanje delovanja univerzitetnega podatkovnega centra v načinu visoke razpoložljivosti.

Najpomembnejša novost v letu 2019 je bila vzpostavitev visokozmogljivega računalnika Maister (HPC), ki je v tistem obdobju predstavljal najzmogljivejši javno dostopni računalnik v državi. Uradna otvoritev je bila 27. 11. 2019, sicer pa smo v letu 2020 zabeležili več kot 100 uporabnikov iz vse države.

Vsi pomembni elementi računalniškega sistema so podvojeni, standardizirani in zato tvorijo zanesljivo, zmogljivo in prilagodljivo infrastrukturo. Ključna prednost ureditve integriranih informacijskih sistemov na UM je v tem, da je uvedba novosti ali dopolnitev informacijskih podsistemov na podlagi zakonskih ali uporabniških zahtev za vse uporabnike iz univerze enotna in transparentna, s tem pa so zagotovljeni ne samo ekonomsko najučinkovitejši razvoj, nabava in vzdrževanje, temveč tudi izjemno visoka izkoriščenost sistema.

Dejavnosti infrastrukturnega programa IKT so bile ob priložnosti akreditacije Univerze v Mariboru (2013) podvržene mednarodni zunanji evalvaciji. S ponosom smo, kljub podfinanciranju (2,8 % proračuna za IKT v primerjavi z referenčno vrednostjo 4,7% - vir Gartner, EUNIS) in kadrovski podhranjenosti (2,35 % osebja v primerjavi z referenčno vrednostjo ​5 % - vir Gartner) sprejeli ne samo ugodne, temveč tudi pohvalne ugotovitve evalvatorjev: »(i) na RCUM je delo dobro načrtovano, (ii) IKT storitve, ki so ponujene, so enake, kot jih nudijo primerljive univerze, (iii) težave so z zaposlovanjem IKT strokovnjakov.« Slednje se nanaša na nezmožnost zaposlovanja sicer nujno potrebnih IT strokovnjakov, kot posledica nezadostnih finančnih virov.

Z nadaljnjim spremljanjem metrik iz področja IKT bomo zagotovili nadaljnjo izboljšavo IT procesov, upravičili vlaganja in povečali transparentnost. Na področju zagotavljanja strokovnih znanj ter ohranjanja in pridobivanja kompetenc so zaposleni vključeni v interna ter zunanja izobraževanja, predstavitve in delavnice.

Tehnološka zahtevnost infrastrukturne dejavnosti

Infrastrukturni center RCUM omogoča izjemno visoko izkoriščenost informacijske infrastrukture celotne univerze. To dosegamo s poenotenjem in standardiziranjem omrežnih, strežniških in drugih sistemskih elementov (tudi nastavitev) in storitev, ki tvorijo fleksibilno in zmogljivo infrastrukturo. Zaradi povezovanja v zmogljivo akademsko omrežje v Republiki Sloveniji in Evropi je veliko raziskovalne opreme dosegljivo za uporabo tudi na daljavo, kar poveča storilnost in dosežke raziskovalnih skupin.

Tehnološka zahtevnost sodobne IKT je izjemno visoka, dnevno se tvorijo standardi za hitrejši prenos podatkov, načini prenosa, shranjevanja ter obdelave podatkov, nove storitve informacijskih omrežij, ki vse bolj konvergirajo k enotni IP platformi za glasovno in podatkovno komunikacijo. Nujno je vzdrževanje sistema, njegovo prilagajanje in uglaševanje ter vpeljava novih storitev, v skladu s prakso v stroki.​

V okolju, kjer se dnevno izmenja na desetine TB podatkov, moramo poskrbeti za zaščito, varnost in učinkovitost uporabe informacijske infrastrukture, kar zagotavljamo z:
  • uvajanjem varnostnih priporočil in postopkov za preprečevanje vdorov in omejevanjem "nevarnega" prometa (univerzitetna Informacijska varnostna politika),
  • zmogljivo informacijsko infrastrukturno opremo, ki s podvojenostjo ključnih modulov nudi delovanje (praktično) brez izpadov, s sistemom za zagotavljanje neprekinjenega delovanja in dizelskim agregatom, s katerim lahko premostimo tudi daljše izpade električne napetosti,
  • lastnim kadrom in zunanjimi ponudniki storitev.
  • lastnim kadrom in zunanjimi ponudniki storitev.
Pri zasnovi HPC gre za lastno, vendar kompleksno in inovativno arhitekturo, temelječo na odprti kodi. Za delovanje je potrebna posebna oprema - poseben računalniški zabojnik.

​Povezanost v različna infrastrukturna omrežja​

Z zagotavljanjem infrastrukturne podpore in kakovostnih storitev lastnim raziskovalno-razvojnim dejavnostim in kot – »članica ARNES infrastrukture« - dosegamo tudi zagotavljanje podpore drugih RO in JRO, ki želijo vstopati v omrežje UM. Vodja RCUM tudi je član Strokovnega sveta ARNES.

Smo tudi polnopravni član ARNES AAI federacije, kar omogoča raziskovalcem enostavnejši dostop do drugih storitev in virov, dosegljivih preko AAI federacije, implementirane preko Shibboleth protokola. S tem izpolnjujemo priporočila REFEDS (Research and Education Federations) po konsistentni izkušnji prijavljanja v sisteme.​

Raziskovalna in infrastrukturna oprema​​

​Inventarna številka
Naziv osnovnega sredstva​Nabavna vrednost  v EUR​Letna stopnja izkoriščenosti v %
54509 - 54514
HPC ZABOJNIK Z OPREMO152.454,79​100​
54515-54551
HPC - strežniki, omrežna oprema​1.511.074,69100​
54576-54577​
Požarna pregrada​137.433,77100​
54560-54561
Razporejevalnik bremen38.340,08100​
54562-54575
OMREŽNA OPREMA V DC601.656,59100​